Laibach: Spectre

Ob koncu pomladnega dela turneje se bo Laibach 16. maja po dolgem času spet vrnil tudi v ljubljanske Križanke, kjer je skupina prvič nastopila na znamenitem Novem rocku 82'. To bo od leta 1981 njen šesti nastop v Križankah in 26. v slovenski prestolnici.

Laibach so v več kot treh - desetletjih doživeli in preživeli vse- solunsko, soško fronto, drugo svetovno vojno, Brežnjeva, Kennedya in Tita, 80-ta, 90-ta in 100-ta, Miloševiča, Kučana, Vidmarja in nazi punk afero, štafeto mladosti, preživeli so JBTZ, padec berlinskega zidu, razkroj vzhodnega bloka in vojno v Jugoslaviji, evforijo osamosvojitve in evforijo pridružitve Uniji, preživeli so Jugoslavijo, Slovenijo, Evropo in NSK, preživeli so pravzaprav sami sebe...

Pravzaprav so preživeli tudi sami sebe...

Angleški tisk jih je v 80-ih označil za najnevarnejšo skupino na svetu, newyorški radio jih je v 90-ih na gostovanju po Ameriki, najavil kot skupino, ki ukinja države in ustvarja nove, v Srbiji pa še zdaj poslušajo očitke, da so oni krivi za razpad Jugoslavije. V Sloveniji in bivši državi so bili več let z dekretom prepovedani, kar pa jih ni ustavilo, da ne bi delali koncertov, pa čeprav polilegalnih. V ZDA so jim zaradi ideološke nevarnosti prvič zavrnili vstop v državo, nekatere evropske države so jih na odre spustile šele pred kratkim. Kljub temu so po severnoameriškem kontinentu izpeljali že pet večjih turnej, evropskih turnej pa ne štejejo več.

Od ustanovitve leta 1980 v Rdečih revirjih pa do danes je skupina odigrala že več kot 1000 koncertov po vsem svetu, objavila pa je več kot 30 albumov, od tega 15 studijskih. Znamenita bavarska radijska postaja Zündfunk/Bayerischer Rundfunk jih je vmestila na ilustriran zemljevid najpomembnejših glasbenih skupin in izvajalcev v zgodovini pop glasbe. Angleška revija WIRE je njihov nastop v trboveljski termoelektrarni leta 1990 uvrstila med "60 koncertov, ki so stresli svet", mednarodni izbor vodilnih glasbenih kritikov iz celega sveta pa je njihovo ploščo Opus Dei (Mute Records, 1987), uvrstil med tisoč najpomembnejših albumov vseh časov v zgodovini popularne glasbe. Leta 2012 se je Laibachu - temu 'industrijskemu dolgčasu brez duše', kot so skupino v eni od recenzij še v letu 2010 opisali v slovenski 'Muski' - poklonila tudi ena najvplivnejših umetnostnih institucij na svetu, londonska Tate Modern, ki jih je kot eno redkih glasbenih skupin na svetu povabila, da v njenih prostorih – v Dvorani turbin – odigra svoj koncert.

Laibach so izrazito vplivali na skupino Rammstein, ki jih navaja kot svojo najmočnejšo inspiracijo, Marylin Manson se je pred njimi dobesedno spustil na kolena, Trent Reznor pa si obvezno ogleda vsak njihov koncert v Los Angelesu. Nabor pomembnih glasbenikov in ustvarjalcev, ki so tako ali drugače izrazili navdušenje nad Laibachom pa je precej širši in daljši in med njihovimi spoštovalci se znajdejo tako čani skupine Stranglers kot Judas Priest ali Faith No More. Njihova matična založba je znamenita Mute Records iz Londona, ki pod svojo streho združuje mnoga najizrazitejša svetovna glasbena imena: Depeche Mode, Nick Cave, Goldfrap, Moby, Diamanda Gallas, etc.

Preroki teme in apostoli luči, hvaljeni in prekleti, oboževani in zaničevani glasbeni in ideološki provokatorji, germanofili in slovanofili, ikonoklasti, neoklasicisti, pop industrijalci, kontroverzna opozicija brezidejni glasbeni sceni ter glavni nosilci ideje Neue Slowenische Kunsta - vse to in še več so Laibach, ki so si določili hojo po poti večnega preizpraševanja ter opozicije kulturpolitičnim strukturam in totalitarizmu vsakega časa. Trboveljski ‘inženirji človeških duš’ so pustili neizbrisno sled v svetu glasbe ter zakoličili evolucijske stranpoti v različnih žanrih, pečat pa so vtisnili tudi v umetnosti in politiki. Laibach so wagnerjanski spev grandioznosti, zato jih je mogoče razumeti le kot celovito umetniško delo- klasičen Gesamtkunstwerk, ki je okužil svet ter preživel test časa.