Število lastnikov orožja in kosov orožja v Sloveniji narašča. Konec lanskega leta je bilo lastnikov orožja dobrih 5000 več kot leta 2015, in sicer slabih 45 tisoč ljudi, ki imajo skupaj več kot 150.000 kosov orožja. Pri tem ima orožni list za lov skoraj 20 tisoč ljudi, za šport slabih pet tisoč, iz naslova varnosti pa prav tako okoli pet tisoč ljudi.
Miroslav Žaberl, slovenski policist in veteran vojne za Slovenijo, situacijo komentira s sledečimi besedami: "Menim, da te številke pri nas niso zasrkbljujoče, nikakor pa se ne moremo meriti z bivšimi južnimi republikami. Tam vsaj po mojem mnenju prevladuje vietnamski sindrom, torej je pri njih ostalo ogromno nelegalnega orožja iz bivše bratomorne vojne."
Lov, šport in varnost spadajo med upravičene razloge za pridobitev dovoljenja za orožje. Za pridobitev slednjega mora biti posameznik polnoleten, brez zadržkov zaradi kršitev javnega reda, opraviti mora zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Orožje mora hraniti tako, da ne pride v roke neupravičenim, hraniti ga mora zaklenjenega in v večini primerov ločeno od streliva. Kazni za kršitve so za posameznike do 5 tisoč evrov.
"Slovenska orožarska zakonodaja je po mojem mnenju dovolj rigorozna in dovolj zahtevna. Zakaj bi civilistom omogočili nabavo polavtomatskega orožja, za katerega vemo, da je izrazito ofenzivno?" še dodaja Žaberl.
MNZ sprememb ne načrtuje, je pa bila po Žaberlovem mnenju pravilna tudi odločitev aktualnega državnega zbora o izničenju sprememb zakonodaje iz časa Janševe vlade.
Je pa problem tudi neregistrirano, nezakonito orožje. Slovenska policija ga je v zadnjih šestih letih zasegla 3641 kosov in sama ocenjuje, da je pri odkrivanju nezakonitega orožja uspešna. Se pa tudi Žaberl strinja z oceno Policije, da je Slovenija pri črnem trgu orožja predvsem in izrazito tranzitna država.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.